Katere skupaj in katere se ne marajo
Ja, takole je. Gregorjevo je mimo, ptički se imajo radi, prve pomladne plohe so že ozelenile naravo, zadišalo je po ta pravi pomladi. In mi? Se imamo kaj radi? Pa naše rastlinice? Kako jih že sadimo in sejemo? Tako, da se prijazno gledajo ali pa namrgodeno razmišljajo, kaj neki tale vsiljivka počne zraven mene?
Pa obudimo malo staro modrost, ki nam svetuje, katere rastline spadajo skupaj in katere se ne marajo. Morda ste na lastni gredici občutili, kako sta si skočila v lase čebula in zelje. Ali pa so se steple bučke in kumare. Da ne govorimo o paradižniku in papriki, ki ju poleti velikokrat najdemo v istem loncu ali v solatni skledi, na gredici pa sta prav slaba soseda.
Torej prisluhnimo bučkam; te bi rade rasle zraven rdeče pese, graha ali nizkega fižola, ki ima majhne potrebe, zraven še bogati zemljo z dušikom in bo z veseljem nahranil tudi cvetačo. Ali pa na primer uslišimo korenje, ki si želi biti zraven česna in visokoraslega paradižnika. Čebula in korenje se prav rada družita, saj se medsebojno varujeta pred škodljivci.
No, pri takšnem druženju gre le za to, da rastline tekmujejo med seboj za svetlobo in hranila. Hočejo preživeti kot mi vsi. Torej jim to omogočimo z izbiro pravih sosedov na gredicah. Ko smo lepo vzpostavili pravo ravnotežje med rastlinami, nadgradimo prijateljsko vzdušje še z ognjičem, kapucinkami in žametnicami (tagatesi), ki jih namestimo na robove gredic. Ne samo da žarijo v čudovitih barvah, privabljajo tudi žuželke, ki oprašujejo, hkrati pa se prehranjujejo z nebodigatreba na našem vrtu – s škodljivci.
Seveda si potem mirno privoščimo kakšen ognjičev čajček ali pa si s kapucinkami začinimo obed. Z žametnicami tega raje ne počnite. Niso užitne, tudi njihov vonj ni ravno mamljiv.
Če ste pri tem novi in se še učite, pobarajte kakšnega izkušenega vrtičkarja, sicer pa je tudi na spletu najti precej člankov in razpredelnic na to temo.
In ne pozabite: naš vrt je lahko tudi balkon.
Lep dan vam želi Cvetličarna Aleš!
(april 2016)
Cvetje, ob katerem nam igra srce.
Pomlad. Končno več toplih dni, vrtovi, travniki in gozdovi so posejani z zvončki, tulipani, narcisami, telohom, spomladanskim žafranom, spominčicami... in ostalimi čudovitimi raznobarvnimi cvetlicami.
Z njimi radi olepšamo svoje domove. Vsaka rožica, vsak cvet ima kaj lepega za povedati. Ko te cvetlice združimo v šopek, se nam ustvari lepa cvetlična pripoved, ki ji z veseljem z očmi prisluhnemo.
Bodisi smo pomladno cvetje dobili v dar, smo si ga sami kupili, ali nabrali med lahkotnim sprehodom.
Žal to cvetje običajno zdrži samo nekaj dni. Vseeno lahko poskrbimo, da s pravilno nego podaljšamo življenjsko dobo šopka. Pomladansko cvetje ni ljubitelj tople vode, kot je to običaj za ostalo cvetje, ki pride po pomladi. Preden damo šopek v vazo, moramo biti pozorni na sledeče: vaza mora biti čista, brez kakih lis, zelenih alg (če jih imamo, umijemo, razkužimo z malo varekine), biti mora suha.
Nato v vazo dotočimo vodo, primerna je hladna, ki pa jo redno menjavamo vsak dan. Malce sladkorja, ki ga primešamo k vodi, podaljša čas cvetenja. In preden šopek vstavimo v vazo, spodnje peclje spodrežemo vodoravno. Nato ga postavimo v vazo in preverimo, ali so vsi stebli v vodi ter šopek postavimo na želeno mesto, ki pa naj ne bo neposredno na soncu in ob sadju, ker cvetju skrajšata življenjsko dobo.
Tako bomo dolgo uživali ob cvetju -in ko bo cvetje odslužilo svojemu namenu, si lahko naslednjič spet privoščimo drugačno cvetje. Cvetje je lepo in vsakdo lahko uživa ob njem.
Zdaj pa vam povem, kakšen pomen ima katera pomladanska cvetlica:
TULIPAN ljubezen, strast
NARCISA nov začetek, večno življenje
ŠMARNICA, večno življenje
IRIS zaupanje, modrost
MAGNOLIJA ljubezen do narave
FREZIJA nedolžnost
NAVADNI ZVONČEK preprostost
SPOMINČICA božanskost.
Pred nami je še en lep praznik, 25. marec, ko lahko podarite del te cvetlične pripovedke. Povejte ji, da jo imate radi.
Lep dan vam želi Cvetličarna Aleš!
(marec 2016)